Comacchio – mesto kanalov, mostov, jegulj in zgodbe o Sophii Loren

Če imate stanovanje ob italijanski jadranski obali, se prej ali slej začne dogajati nekaj zanimivega. Kraji, ki so vam bili sprva samo imena na zemljevidu, postanejo del vašega vsakdana. Za naju je takšen kraj Comacchio.

To je mesto, ki mu pripada tudi okolica, v kateri imamo naše obmorsko stanovanje v Italiji. Comacchio je središče istoimenske občine v provinci Ferrara v deželi Emilia-Romagna. In čeprav ga marsikdo obišče kot izletniško destinacijo, je za naju predvsem kraj, kamor skočiva po kavo, na kosilo, po nakupih ali samo na sprehod ob kanalih.

Mesto, ki je zraslo iz vode

Comacchio je staro lagunsko mesto, katerega zgodovina je tesno povezana z vodo. Zgodovinsko jedro je nastalo na trinajstih majhnih otokih, ki jih danes povezujejo mostovi in kanali. Prav voda je stoletja določala življenje mesta – od trgovine in ribolova do pridelave soli.

Zgodovina tega območja sega daleč v preteklost. V bližini je ležala Spina, pomembno etruščansko pristanišče in trgovsko središče. Tudi Comacchio se je skozi stoletja razvijal v tesni povezanosti z vodo, trgovino in ribolovom. Današnjo podobo njegovega zgodovinskega jedra so v veliki meri oblikovali posegi v 17. in 18. stoletju.

Ko se danes sprehajaš po mestu, je težko verjeti, da je bilo nekoč praktično popolnoma obdano z vodo. Kanali, majhni mostovi, stare opečne stavbe in odsevi hiš v vodi so še vedno tisto, kar Comacchio naredi tako posebnega.

Trepponti – simbol Comacchia

Če Comacchio obiščete prvič, boste skoraj zagotovo začeli pri Treppontiju, enem najbolj prepoznavnih simbolov mesta. Njegovo ime bi lahko prevedli kot »trije mostovi«, čeprav gre za mogočno konstrukcijo s petimi stopnišči, ki povezuje različne dele mesta.

To je najbolj prepoznaven most v mestu in verjetno tudi njegov najbolj fotografiran kotiček. Zgrajen je bil v 17. stoletju in je bil nekoč pomemben vhod v mesto. Danes je predvsem prostor, kjer se obiskovalci ustavijo, naredijo fotografijo in se odpravijo naprej raziskovat ulice ob kanalih.

Meni je pri Comacchiu všeč prav to, da tukaj ni treba imeti posebnega načrta. Lahko se samo sprehajaš. Od Treppontija naprej vodi pot mimo kanalov, mostov, majhnih trgov in starih stavb. In skoraj vedno najdeš kakšen nov pogled, ki ga prejšnjič nisi opazil.

Comacchio in Sophia Loren

Comacchio ima tudi svojo filmsko zgodbo. Leta 1954 so v Comacchiu in okoliških lagunah Valli di Comacchio snemali film La donna del fiume (Ženska iz reke), v katerem je igrala Sophia Loren, režiral pa ga je Mario Soldati. Film je bil posnet na več lokacijah v delti Pada, med drugim v Comacchiu in na območju Lida di Volano.

Sophia Loren je v filmu igrala Nives, mlado žensko, ki dela pri predelavi jegulj. Ena najbolj zanimivih lokacij snemanja je bila takratna tovarna za predelavo jegulj, danes Manifattura dei Marinati. Prav tam so nastali znani prizori v prostoru, kjer so jegulje pripravljali in marinirali.

In še ena zanimivost: hiša, v kateri je v filmu živela Nives, še vedno obstaja v kraju Taglio della Falce.

Ko danes hodiš po Comacchiu in okoliških lagunah, je zato prav zanimivo pomisliti, da je po teh istih krajih pred več kot sedemdesetimi leti hodila mlada Sophia Loren.

Jegulje so tukaj skoraj institucija

Če bi morala izbrati eno stvar, ki najbolj zaznamuje Comacchio, bi bile to verjetno jegulje oziroma po italijansko anguille.

Življenje mesta je bilo stoletja povezano z ribolovom, lagunami in predelavo rib. Še danes so jegulje ena najbolj prepoznavnih lokalnih specialitet. Comacchio ima celo svoj festival jegulj, Sagra dell’Anguilla, ki vsako leto privabi številne obiskovalce.

Posebno mesto pri tem ima Manifattura dei Marinati, nekdanja tovarna za predelavo jegulj, ki je danes muzej in pomemben del lokalne kulinarične dediščine. V znameniti Sala dei Fuochi je dvanajst velikih kurišč, kjer so nekoč pripravljali jegulje za mariniranje.

Jegulja je tukaj več kot samo jed. Je del zgodovine kraja.

Tudi če jegulje niso ravno na vrhu vašega seznama priljubljene hrane, je zanimivo videti, kako pomembne so bile za zgodovino in gospodarstvo tega območja.

Moj najljubši postanek: Bar Ragno

In potem je tu moj najljubši Bar Ragno.

Čeprav bi lahko naštela precej bolj znamenite stvari, ki jih je v Comacchiu treba videti, se sama zelo rada ustavim prav tukaj. Za kavo, Aperol spritz, nekaj sladkega ali pa samo zato, da pod arkadami v senci za nekaj minut opazujem dogajanje okoli sebe.

Bar Ragno stoji pod zgodovinsko Loggia del Grano, stavbo iz začetka 17. stoletja, ki je bila nekoč namenjena skladiščenju žita. Posebnost je tudi lepo ohranjeno okrasje z motivom pajka, ki spominja na ime lokala – ragno namreč v italijanščini pomeni pajek.

Morda je prav to tisto, kar mi je pri Comacchiu tako všeč. Ni treba vedno iskati največje znamenitosti. Včasih je dovolj majhen trg, dobra kava in nekaj časa za opazovanje ljudi.

Sprehod ob kanalih

Comacchio je majhen ravno toliko, da ga lahko raziskuješ peš. Pustiš avto in se odpraviš skozi staro mestno jedro. Mimo Treppontija, čez manjše mostove, ob kanalih in mimo starih hiš. Eden od lepših pogledov je pri Ponte degli Sbirri, od koder se odpre pogled proti kanalom, nekdanji bolnišnici in drugim zgodovinskim stavbam.

Če imate več časa, se splača nadaljevati še proti Loggiato dei Cappuccini s 142 loki in do svetišča Santa Maria in Aula Regia.

Toda tudi če imate samo uro ali dve, je Comacchio zaradi svoje majhnosti odlična izbira.

Comacchio ni samo mesto

Ko govorimo o Comacchiu, ne moremo mimo njegove okolice.

Mesto leži ob Valli di Comacchio in v širšem območju delte reke Pad. To je svet lagun, vode, trstičja, ribiških koč in ptic. Ob določenih delih leta lahko opazujemo tudi flaminge, območje pa je priljubljeno za izlete s kolesom, čolnom in za opazovanje narave.

In prav zato se mi zdi Comacchio zanimiv tudi kot izhodišče za raziskovanje tega dela Italije.

Na eni strani imaš morje in dolge peščene plaže, na drugi lagune in delto reke Pad, vmes pa mesto, ki je s svojo zgodovino popolnoma drugačno od klasičnih italijanskih obmorskih letovišč.

Zakaj se vedno radi vračamo?

Comacchio verjetno ni mesto, zaradi katerega bi nekdo kupil stanovanje v Italiji. Toda ko stanovanje enkrat imaš, začneš takšne kraje doživljati drugače.

Comacchio je postal del našega italijanskega vsakdana. Poznava poti do njega, veva, kje parkirati, kam na kavo in kam na sprehod. Poznava ga po poletju in po nekoliko bolj mirnih dneh izven sezone.

In morda mi je pri njem najbolj všeč prav to, da ni popoln v smislu razglednice. Je malo poseben, malo staromoden, nekoliko skrivnosten in zelo svoj.

Med kanali, starimi mostovi, jeguljami, kavo v Baru Ragno in zgodbami o Sophii Loren je postal naš Comacchio.

In če boste kdaj na tem koncu italijanske obale, si zanj vzemite kako uro ali dve. Ne samo za ogled znamenitosti. Za sprehod. Za kavo. Za pogled v kanal. In za občutek, da ste za nekaj časa stopili v neko drugo Italijo.